Pred kratkim sem imela zanimiv pogovor in ker verjamem, da ta človek sploh ni edini s to težavo, želim o tem govoriti in na ta način prinesti več razumevanja in s tem sočutja, če se tudi tebi dogaja kaj takega.

Najin pogovor se je vrtel nekako takole: «Vse sem že probal. Bil sem že pri vseh zdravilcih, pa nič ne deluje. Poskusil sem že vse metode, ampak zame ni pomoči. Mi je terapevtka rekla, se mi ne da pomagat. Sem na koncu obupa in ne vem kaj naj naredim. Toliko denarja je že šlo…« Moški na drugi strani je zavzdihnil in rekel:« Sam stres in živčnost, kar naprej.«

Kaj je tisto v človeku, kar bo pri nekomu sprožilo takojšnje olajšanje simptoma, drugi pa bo prehodil od Poncija do Pilata, da se bo rešil?

Lahko se izgovarjamo na druge in iščemo krivca v terapevtih, lahko krivimo sebe, svoje podzavestne blokade, omejujoča prepričanja v nas, zamrznjene čustvene energije, češ da so one krive, da nam ne gre. Nekaj kar verjamemo, da je izven naše moči. Lahko pa pogledamo tako, da če se nam neka težava še vedno ponavlja, to pomeni, da še nismo obdelali vseh zornih kotov, ki jih ta težava za svojo razrešitev potrebuje. Morda smo zgradili debel zid prepričanj, ki naj bi nas ščitil pred bolečino, vsaj tako smo mislili, zdaj pa se je izkazalo da deluje proti nam, saj se ne moremo dokopati do rešitve problema ali vsaj olajšanja. Super je, da smo zbrali pogum in pogledali preko omejitev znanega, se odločili za komplementarne metode kot so aktivacija frekvenc,  EFT – tapkanje, Nlp, hipnozo, regresijo, ponovno povezavo,  homeopatijo ali druge metode, kjer nam pomaga strokovnjak. Dobro je da gremo po pomoč, vendar se pri tem stvari včasih ne zaključijo. 

Pri svojem sogovorniku sem začutila pretirano zanašanje na to, da mu bo nekdo drug razrešil težavo, kot čarobna palčka, sam pa je nekako rezerviran in stoji ob strani, kot da ni del zdravilne enačbe, kot da razrešitev ni odvisna tudi od njega. Zato sem ga spodbudila, da bolj pogumno in dnevno začne uporabljati vaje, ki se jih je naučil na svoji poti ozdravljenja, med drugim tudi pri dveh EFT-terapevtkah. Ker sem ga pozorno poslušala, kaj govori, sem ga lahko opozorila na trditev, ki jo je venomer ponavljal in utrjeval kot afirmacijo. Zaustavila sem se v pogovoru in rekla:« Ali lahko prepoznaš misel, meni ni pomoči, da je to kot afirmacija, ki jo venomer ponavljaš?

Moški odgovori z jasnim DA, zato nadaljujem: »Vidiš, to je tvoje omejujoče prepričanje, zdaj si ga ustavil, kar ti omogoči, da pomisliš, kaj želiš s to mislijo narediti. Ti koristi? Jo želiš uporabljati še naprej ali jo želiš zamenjati?

Louise Hay me je naučila, da že s tem, ko misel zaustaviš, začneš preobrazbo in poženeš spremembo. Potem pa jo je potrebno s ponavljanjem in ponavljanjem utrjevati in pri tem je uporabila prispodobo s kapljicami, da ena kapljica, ena ponovitev še nič ne prinese.  Sama sem ugotovila, da je včasih med »negativno« mislijo in s stanjem, kjer mi trenutno smo in pozitivno afirmacijo, kamor želimo priti prevelika stopnička, da bi lahko novo izboljšano misel tudi ponotranjili in bi že kar delovala. Naša podzavest se z njo ne strinja, ker je predaleč od naše resnice, zato jo zavrne, nam pa ostane občutek, da se ne premaknemo. Opazila sem, da je EFT odlično orodje samopomoči, prste imamo ves čas na voljo, da tapkajo, ki nam pri tem lahko hitreje pomaga. Ampak tudi to je treba ponavljati in vztrajati.

Moški reče:« A ha, vidim, zdaj imam to misel in mi ni všeč. Kaj lahko naredim? Odvrnem mu:«Kaj če uporabiš eft, ki ga že poznaš in stapkaš to, kar te muči in prevzameš odgovornost za svoja občutja?« Spomnim ga, da Eft uporablja začetne stavke, ki nam pomagajo, da odklenemo naš energijski sistem in se povežemo s težavo. Predlagam mu začetni stavek, ki naj ga govori ob sočasnem tapkanju na karate točko na dlani: »Čeprav imam to prepričanje, da meni nihče ne more pomagati, bil sem že pri vseh zdravilcih, imel 12 eft seans, obredel čisto vse terapevte, se sprejemam in sem v redu. Čeprav imam trdne dokaze, da se meni pa res ne da pomagati, se sprejemam in sem v redu tak kot sem. Čeprav mi je terapevtka zagotovila, da  meni ni pomoči, se jaz sprejemam in sem v redu tak kot sem…

Moški je bil vidno olajšan, veselo se mi je zahvaljeval za moj dragoceni čas, ki sem mu ga namenila. Doživel je A-ha trenutek, opolnomočenje, zato je potrdil:« Poskusil bom!« Ne morem ti povedati, kakšno veselje sem doživela sama, kako neizmerno sem bila vesela njegovega preboja. Moj cel dan je bil polepšan. Včasih rabimo samo nekoga, da nas s pravo besedo spomni, da lahko delujem. 

Kot coach in mentor sem strenirana, da osebo, ki poišče mojo pomoč z lasersko natančnimi vprašanji usmerjam k rešitvam. Pri tem rada uporabljam širok nabor tehnik. Moškemu iz zgornje zgodbe sem predlagala Eft, ki ga je že poznal, lahko pa bi uporabila tudi kaj drugega, na primer NLP vajo »Greznica«, ki sem jo v tem tednu delala z drugo klientko na vprašanju, ki jo je črvičil; Koliko časa je potrebno, da pri meni pride do ozdravitve? Naj samo povem, da sva pokali od smeha. Ampak o tem kaj več kdaj prihodnjič.

Anita,
z ljubeznijo.