Večkrat smo že slišali, da je treba gledati s srcem. Ampak pri taki dobronamerni ideji se mi avtomatično pojavi vprašanje, le kako za božjo voljo naj to naredim. Verjetno se vse v življenju zgodi z razlogom in verjamem, da ni bilo naključje, da sem po dolgem času kliknila na novice mojega kolega Matjaža iz Logatca. Vabil me je na Sanango. Radovedno sem prebrala vsebino in zaključila, da na skupino ne pridem, pridem pa na individualno seanso.
Če ti je beseda Sananga tuja, tako kot je bila v začetku meni, se verjetno sedaj že sprašuješ, kaj je to?
Sananga so zdravilne kapljice in pripadajo sveti medicini plemen globoko v gozdovih Amazonije. Domačini že pri vzgoji rastline, nato pa še pri njeni pripravi uporabljajo močen namen – jasnost in osredotočenost. Tekočino povežejo z močnim energijskim potencialom rastline in zato je Sananga sveta medicina. Uporablja se za duhovne in fizične namene; čisti Panemo-zastalo duhovno energijo, ki se kaže v obliki letargije, pomanjkanju pogona, motivacije, vizije, slabi sreči, zmedenih mislih, zataknjenosti v miselnih vzorcih in s tem odtujenost od našega resničnega potenciala, krepi vizijo, daje vpoglede, pa tudi moč, da vidimo tudi to, česar se izogibamo in s tem uravnava neskladja v nas.
Mene je poklicala, ampak nisem vedela kaj pričakovati. Na začetku me je bilo strah in sem bila rahlo rezervirana, z mislijo kaj vse »hudega« bom videla. Po nekaj trenutkih njenega delovanja pa se je ves ta strah enostavno razblinil in spremenil v globoko zaupanje, v občutek, da sem na pravem mestu. Prišlo je le obžalovanje, kje sem hodila do sedaj.
Ko je prva kapljica vstopila v moje oko sem za nekaj trenutkov začutila pekočo bolečino. Dobila sem vzpodbudo, naj prediham bolečino, saj se tako sproščajo neskladja v energiji. Globoko sem vdihnila in izdihnila. Sprožil se je val sprostitve, ki je zajel celo moje telo. Wau sem si mislila, kako je to lepo. Um je popustil. Istočasno pa se je ogrel predel srca. Subtilno in nežno sva se začeli spoznavati. V ozadju je igrala glasba z materinskim ženskim glasom z zvoki deževnega gozda, ki so me pomirjali. Moja izkušnja, ki je v celoti trajala kakih 20 minut, je bila nadvse prijetna.
Ob redni dnevni uporabi kapljic že v kratkem času opažam vidne spremembe. Postala sem bolj vedra in vesela in to brez nekega očitnega zunanjega razloga. Občutim noro hvaležnost do kapljic in starodavne modrosti, da mi jih je pripeljala, saj se je utrujenost in pekočina v očeh, ki me je pestila v večji ali manjši meri zadnjih dvajset let za 80% sprostila. V zadnjem obdobju pa je bilo to že tako nadležno, da sem se izogibala branja, urejanje administracije in podobnih del, ki so zahtevala koncentracije in ostrega vida. Na zadnjem pregledu vida pred letom in pol je bila ugotovljena dioptrija + 1, ampak za očala se nisem odločila. Vedela sem, da na vid lahko vplivam tudi drugače.
Kaj je še mogoče, ko spustiš kontrolo in nadzor?
Zaznavam večjo povezavo z naravo in naravnimi silami. Kot da je narava prišla bližje k meni. Barve so postale bleščeče in ko zdaj pogledam okoli sebe je avtomatično vse lepše. Kot da bi se mi dvignila odpornost na slabe stvari – njihova moč nad mojim počutjem je popustila. Lahko bi rekla, da občutim srečo in zadovoljstvo, ne da bi zato imela zunanje močne vzroke. Nič tako dramatično drugačnega se ni zgodilo, spremenil se je moj pogled. Oči so se povezale s srcem.
Še to želim omeniti. Na začetku letošnjega leta sem se odločila, da si povrnem vid na naraven način. V to so me spodbudile besede kolegice Pike Rainer, znana po tem, da je v Sloveniji udomačila EFT – tapkanje – metodo za ustvarjanje boljšega počutja. Na enem od tapkalskih srečanj je razlagala, kako je s tapkanjem odločno zaustavila starostno slabšanje vida in je še danes brez očal, čeprav je že v letih, ko se družbeno pričakuje, da je slabši vid nekaj »normalnega.« Hvala lepa za tako normalnost. V tem primeru sem raje nenormalna sem si rekla in Vesolju sporočila, da iščem rešitve zase. In mi jo je poslalo.
Ta zadnji odstavek sem dodala v spodbudo, da se družite z ljudmi, ki vas navdihnejo, ki vam pokažejo, kaj je še mogoče. Pustite si, da vas navdihnejo in če se oglasi kritik v vas, ki ga boli, ker vi še nimate to kar ima drugi, vedite, da lahko izberete, kateri glas v sebi boste hranili. Lahko se odločite, da jim nekaj časa sledite, ste v njihovi energiji, si dopustite pospeške, nato pa razširite svoja krila in pokažite svojo veličino, svojo edinstvenost.
