Kar nekaj mojih klientk se mi je skozi leta potožilo, da pri svojem partnerju ne najdejo razumevanja, ko pogovor nanese na delo z mano. Gre za pogost izziv tistih, ki se odločajo za investiranje v osebno rast, zato se mi je zdelo koristno, da napišem nekaj besed na to temo.

Ko ženske začutimo, da bi rade nekaj spremenile pri sebi, se pojavi res veliko vprašanj. Mnogim se je o tem najtežje pogovarjati ravno s svojim partnerjem. Največkrat je za to kriv strah, da jih bodo zavrnili, se jim posmehovali ali kako drugače potlačili.

Nekateri moški, predvsem tisti, ki ne ljubijo sprememb, bodo njeno idejo podzavestno razumeli kot grožnjo, da bi se potem tudi oni morali spremeniti. In ker ne vejo, ali bi bilo to za njih dobro ali ne, raje vse skupaj zaustavijo že pri njej. So mnenja, da naj se raje držijo preverjenega življenjskega scenarija, tudi če ta na mnogih koncih tišči in jih ne zadovoljuje. Tako pač je, si mislijo.

Drugi tip moškega, ki se negativno odziva na idejo o osebni rasti, pa so tisti, ki želijo imeti kontrolo nad svojo partnerko in njeno svobodo. Groza jih je misli, da bi ostali sami (fizično ali čustveno) in ne bi imeli več nikogar, ki bi ga krivili za svoje tegobe ali stresali nanj frustracije.

Ta dva primera sem opisala grobo, v vsakemu moškemu pa sta ta oba aspekta lahko bolj ali manj izražena. V zadnjih letih opažam, da se tudi tukaj dogajalo pozitivne spremembe. Počasi, a vztrajno se dviguje odstotek izjem, tistih mož, ki so svojim ženskam pri tako naprednih idejah kot je osebna rast v oporo in spodbudo. Ugotovili so namreč, da je to nekaj res dobrega! Prav zadnjič je eden od mojih klientov zadovoljno povedal, da sedaj, odkar tudi žena hodi k meni na coaching in branje polja, raje prihaja domov in se v njeni družbi počuti vrednega in sprejetega.

Komunikacija s partnerjem je odsev komunikacije, ki jo imamo sami s sabo. Ko gre za investicijo v osebno rast, smo tako tudi sami dostikrat svoji nasprotniki. Preveč pogosto opažam, da se predvsem ženske trpinčimo z vprašanjem, kako naj ta strošek opravičiimo same pri sebi. Iz logičnega pogleda je to čisto pričakovano. Sprogramirane smo v občutek krivde, ko bi rade nekaj samo zase. Ta občutek je prisoten ves čas, celo takrat, ko gre za tako navadne stvari, kot so lepi čevlji, ki se nam bleščijo iz vitrine. Če je tako pri osnovnih potrebščinah, ni nič nenavadnega, da bijemo notranje boje, ko gre za nekaj ne tako tipičnega. … In coaching, kjer se pogovarjamo in spodbujamo notranje potenciale, da bi dosegli svoje cilje zagotovo ni nekaj povsem tipičnega. Vsaj ne še.

Kolektivno razmišljanje zaenkrat je še, da je investiranje v osebno rast luksus. Ampak kaj pa zares je luksus? To je tisto za kar mislimo, da lahko brez tega čisto lepo živimo naprej. Coaching nam omogoča, da bi živeli veliko bolje, pa vendar je še vedno tako, da se prej, kot za tako vlaganje vase, odločimo za npr. geliranje nohtov, ki na povprečno tri tedne od nas zahteva okoli 50 € (nohti ves čas rastejo). Zakaj nam je to lažje narediti? Ker je to družbeno bolj sprejemljivo in zato ta strošek pri sebi lažje opravičimo.

Ko moji klienti dosežejo želene rezultate in zaključijo delo z menoj, jih prosim, da izpolnijo anketo, v kateri jih vprašam tudi, zakaj so se odločili za tako pomembno investiranja vase. Čudovito je svoj proces odločanja opredelila klientka, ki želi ostati anonimna:

“Na začetku sem se najbolj ubadala z notranjimi glasovi, ki so govorili: »Pa ti tega sploh ne potrebuješ. To veliko stane. Kaj ti je tega sploh treba …« Vse dokler si nisem razjasnila, da je to pot k moji osebni rasti in zrelosti – pot do opolnomočenja. Ter, da sem si razjasnila, da si bom enkrat na mesec oz. na 3 tedne privoščila takšno razvajanje. Od takrat naprej sem bolj lahkotno hodila k tebi, z večjim zanimanjem, navdušenjem in zagnanostjo.”

Njeno celotno zgodbo si lahko prebereš pod naslovom Anita mi je pomagala do druge zanositve, na tej povezavi. 

Bistvo je, da pri sebi razjasnimo, da delo na sebi pomeni krepitev notranje moči in da si to resnično želimo. Potem se najde pot, denar in čas.

Kot odziv na zgornji članek sem prejela iskreno izpoved Metke z naslovom Zdaj nič več ne sprejemam trpinčenja v partnerstvu. Za ogled klikni nanj. Z Metko sva delali na podzavestnih vzorcih povezanih s partnerstvom v intenzivnem, 8 tedenskem mentorskem programu.

Anita, z ljubeznijo